KRATKA ZGODOVINAKegljanje na ledu se je razvilo severno od nas v Alpskih deželah kot zabavni šport v glavnem na zaledenelih jezerih in bajerjih, v bližini premožnih gostišč in posestev. V naše kraje se je ta šport prenesel že v začetku Avstro-ogrske monarhije v glavnem na Bled in okolico. V Kranjski Gori se je začelo kegljat v 30 letih prejšnjega stoletja. Kegelj oziroma po domače čok je bil podoben današnjemu, le da je bil lesen in okovan z železnim obročem. Takrat se je igralo v glavnem na bližanje za dva deci kuhanega vina, saj so bile zime bolj mrzle. Po drugi svetovni vojni pa se je v Sloveniji kegljanje na ledu začelo razvijati kot samostojna športna panoga. Tekmovalne discipline kegljanja na ledu-asfaltu ali umetni masi so: § MET NA DALJAVO posamezno in ekipno § CILJNO TEKMOVANJE posamezno in ekipno § MOŠTVENO TEKMOVANJE |
Kegljanje na ledu/asfaltu
Začetki kegljanja na ledu segajo v 18. stoletje, predvsem v alpskih deželah. Tudi v sedanjem času je to zanimiva športno rekreativna panoga primerna za ljudi obeh spolov in vseh starosti. Ta šport ni prisoten le v številnih evropskih državah, temveč tudi v S in J Ameriki, Avstraliji, Afriki in Aziji. V svetovno kegljaško zvezo IFI je trenutno vključeno 40 držav iz celega sveta, ki nastopajo na svetovnih in evropskih prvenstvih.
Kegljanje kot šport se je iz naravnega ledu preselilo na umetne ledene ploskve v dvoranah. Panoga se je v Sloveniji zelo razvila - v letih 1985 do 1990 je v državnem prvenstvu nastopalo tudi po 19 ekip.
Največ društev - klubov sedaj deluje na Gorenjskem: na Jesenicah, na Bledu, v Ratečah in v Kranjski Gori, od leta 2003 pa tudi na Primorskem v Logu pod Mangartom. Na Štajerskem je bil v Mariboru leta 1992 ustanovljen Klub kegljanja na ledu Ledenko.
V Sloveniji so torej razviti trije centri kegljanja na ledu: na Jesenicah, na Bledu in v Mariboru, v katerih razvijamo vse oblike in panoge kegljanja na ledu/asfaltu.